IZZIVI GLOBALIZACIJE IN DRUŽBENO-EKONOMSKO OKOLJE EU: zbornik povzetkov: 14. mednarodna znanstvena konferenca

Fakulteta za ekonomijo in informatiko te Fakulteta za poslovne in upravne vede Univerze v Novem mestu sta 15. 5. 2025 organizirali 14. mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Izzivi globalizacije in družbeno-ekonomsko okolje EU. S prispevki so sodelovali strokovnjaki, raziskovalci in praktiki z različnih koncev Evrope, da bi skupaj osvetlili kompleksnost časa, v katerem živimo – in predvsem, da bi iskali poti naprej in ponudili trajnostne rešitve za izzive, ki nas zaznamujejo v današnjem času, in tiste, ki prihajajo.

Naša družba je namreč na veliki preizkušnji. Gospodarsko okolje je vse bolj nepredvidljivo. Krize se ne vrstijo več v ciklih, temveč prihajajo sočasno in so prepletene. Tako se soočamo z energetsko negotovostjo, geopolitičnimi trenji, spremembami na trgu dela, digitalno transformacijo in obenem tudi globoko krizo vrednot, ki razjeda družbeni konsenz in zaupanje v institucije.

Ob tem ne smemo prezreti vojn in konfliktov v naši bližini, ki nas opominjajo, kako hitro se lahko mirno sobivanje zruši, če pozabimo na osnovne človeške in civilizacijske vrednote, kot so: spoštovanje, dialog, pravičnost in dostojanstvo. Skratka, vse to nas opominja, kako krhka je mirna prihodnost, ki smo jo predolgo jemali za samoumevno.

Za samoumevno smo jemali tudi globalizacijo, ki je dolga desetletja veljala za motor gospodarske rasti. Globalizacija, ki je nekoč pomenila predvsem širitev trgov in priložnosti, danes prinaša tudi razpršenost odgovornosti, krhkost dobavnih verig in občutek izgube nadzora. Prav tako pa  razkriva svojo drugo plat. Povečuje se neenakosti med posamezniki in regijami, ustvarjajo kompleksne odvisnosti in poglablja občutek negotovosti. Istočasno pa se pojavljajo nove politične in gospodarske težnje, ki že pomembno vplivajo na svet kot celoto. Trenutne trgovinske napetosti med ZDA in ostalim svetom, ki so posledica predvsem uvedbe visokih carin, so namreč povzročile nestabilnost na svetovnih finančnih trgih. Evropska unija se v tem kontekstu sooča z vprašanjem, kako ohraniti konkurenčnost in hkrati zaščititi svoje gospodarske interese. A to ni vse. Evropska unija se, kot del globalnega sistema, sooča z vprašanji svoje vloge v svetu, s potrebo po strateški avtonomiji, z vprašanji demografije in podnebne pravičnosti ter vse večjo polarizacijo javne razprave.

V tako zahtevnem okolju postaja jasno, da je znanje naša najdragocenejša valuta. Ni samo vir inovacij in konkurenčnosti, temveč ključni gradnik razumevanja. Brez kakovostnih raziskav ni premišljenih odločitev. Brez poglobljenega razumevanja pa ni trajnostnih rešitev.

Na vse te izzive ne moremo odgovoriti z enostavnimi rešitvami. Potrebujemo poglobljeno razumevanje problematike, povezovanje znanja in predvsem mednarodno sodelovanje.

Zato je danes bolj kot kadar koli prej pomembno, da znanost ostaja glas razuma. In da raziskovanje ni le tehnični proces zbiranja podatkov, temveč etično utemeljeno iskanje resnice, ki mora temeljiti na vrednotah, kot so: integriteta, spoštovanje, odgovornost, pravičnost in odprtost do drugačnosti. Znanstvena raziskovanja, predstavljena v prispevkih, so izjemno pomembna, saj osvetljujejo procese, ki se odvijajo pred nami, da jih bolje razumemo in se z njimi lažje soočamo.