Izzivi globalizacije in družbeno-ekonomsko okolje EU: zbornik prispevkov: 14. mednarodna znanstvena konferenca

Fakulteta za ekonomijo in informatiko ter Fakulteta za poslovne in upravne vede Univerze v Novem mestu sta 15. 5. 2025 organizirali 14. mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Izzivi globalizacije in družbeno-ekonomsko okolje EU. Avtorji z različnih koncev Evrope s prispevki z različnih zornih kotov osvetljujejo kompleksnost časa, v katerem živimo.

Naša družba je namreč na veliki preizkušnji. Gospodarsko okolje je vse bolj nepredvidljivo. Krize se ne vrstijo več v ciklih, temveč prihajajo sočasno in so prepletene. Tako se soočamo z energetsko negotovostjo, geopolitičnimi trenji, spremembami na trgu dela, digitalno transformacijo in obenem tudi globoko krizo vrednot, ki razjeda družbeni konsenz in zaupanje v institucije.

Ob tem ne smemo prezreti vojn in konfliktov v naši bližini, ki nas opominjajo, kako hitro se lahko mirno sobivanje zruši, če pozabimo na osnovne človeške in civilizacijske vrednote, kot so: spoštovanje, dialog, pravičnost in dostojanstvo. Skratka, vse to nas opominja, kako krhka je mirna prihodnost, ki smo jo predolgo jemali za samoumevno.

Za samoumevno smo jemali tudi globalizacijo, ki je dolga desetletja veljala za motor gospodarske rasti. Globalizacija, ki je nekoč pomenila predvsem širitev trgov in priložnosti, danes prinaša tudi razpršenost odgovornosti, krhkost dobavnih verig in občutek izgube nadzora. Ob vsem tem se povečuje neenakost med posamezniki in regijami, ustvarjajo se kompleksne odvisnosti in poglablja občutek negotovosti. Istočasno pa se pojavljajo nove politične in gospodarske težnje, ki že pomembno vplivajo na svet kot celoto.

Na vse te izzive ne moremo odgovoriti z enostavnimi rešitvami. Potrebujemo poglobljeno razumevanje problematike, povezovanje znanja in predvsem mednarodno sodelovanje. V tako zahtevnem okolju postaja jasno, da je znanje naša najdragocenejša valuta. Ni samo vir inovacij in konkurenčnosti, temveč ključni gradnik razumevanja. Brez kakovostnih raziskav ni premišljenih odločitev. Brez poglobljenega razumevanja pa ni trajnostnih rešitev.

Zato je danes bolj kot kadar koli prej pomembno, da znanost ostaja glas razuma. In da raziskovanje ni le tehnični proces zbiranja podatkov, temveč etično utemeljeno iskanje resnice, ki mora temeljiti na vrednotah, kot so: integriteta, spoštovanje, odgovornost, pravičnost in odprtost do drugačnosti. Znanstvena raziskovanja, kot so jih avtorji predstavili v prispevkih, so izjemno pomembna, saj osvetljujejo procese, ki se odvijajo pred nami, da jih bolje razumemo in se z njimi lažje soočamo. A raziskovanje ne more in ne sme ostajati zaprto v akademskih krogih. Njegova vrednost je v tem, da se povezuje z gospodarstvom, z odločevalci, z lokalnim in globalnim okoljem.

Zato potrebujemo mostove – med disciplinami, med institucijami in kar je še posebej ključno: med državami. Naj bo ta zbornik prispevkov kamenček v mozaiku sprememb v pravičnejši in bolj trajnosten jutri.