Ekonomska analiza in odločanje
Kratka vsebina
Iz uvoda
Ključna ekonomska vprašanja se navezujejo na to, kako izbire ekonomskih subjektov določajo, kaj, kako, koliko in za koga naj se proizvodi in storitve proizvajajo, ter ali lahko izbire, ki jih sprejmejo ekonomski subjekti, ko zasledujejo svojo korist, hkrati pomenijo tudi zasledovanje družbene koristi. Z razreševanjem teh vprašanj se ukvarja ekonomska analiza, ki zajema ekonomsko teorijo, ekonomsko statistiko in ekonomsko zgodovino. Odgovori na vprašanja nudijo ekonomski analizi osnovo za preučevanje ekonomskih pojavov, relacij in vplivov. Ekonomska analiza vključuje različne vidike preučevanja ekonomskih pojavov in zakonitosti. Mikroekonomska analiza se tako osredotoča na izbire posameznikov in podjetij, njihove interakcije na trgu ter vpliv države. Mikroekonomska analiza se torej ukvarja z individualnimi ekonomskimi enotami, kot so posamezniki, gospodinjstva, podjetja, skupina proizvodov, skupina proizvajalcev, trg za posamezno blago. Makroekonomska analiza pa je usmerjena na agregatno raven in preučuje ekonomske zakonitosti v okviru celotnega narodnega gospodarstva in njegovih povezav z drugimi gospodarstvi. Gre za analizo bruto domačega proizvoda, brezposelnosti, inflacije, potrošnje, izvoza itd. Ob vsem tem so pomembni tudi strukturni vidiki ekonomske analize, ki obravnavajo razlike med gospodarskimi panogami, regijami, gospodarstvi. Ekonomske pojave in zakonitosti lahko preučujemo na osnovi kvalitativne ali kvantitativne ekonomske analize. Kvalitativna ekonomska analiza poskuša z različnimi narativnimi metodami (npr. z zgodovinsko, deduktivno, induktivno) ugotoviti osnovne ekonomske zakonitosti, medtem ko kvantitativna ekonomska analiza poskuša z uporabo ekonometričnih metod kvantificirati odvisnosti med ekonomskimi pojavi. Pojasnjevanje ekonomskih pojavov in njihovo napovedovanje so glavni cilj ekonomske analize. Prednosti kvantitativne ekonomske analize, ki jih izpostavlja Babić (2007), so: predpostavke in zaključki so zapisani z matematičnimi simboli in so tako bolj strnjeni in precizni; ob uporabi ekonometričnega pristopa smo prisiljeni eksplicitno definirati svoje predpostavke, zaradi česar so tudi rezultati analize bolj precizni in omogočajo kritično analizo; celoten proces izgradnje ekonometričnega modela se obravnava analitično in s pomočjo matematike, zaradi česar je analiza učinkovita in natančna. Tako kvalitativna kot kvantitativna ekonomska analiza pa sta v komplementarnem medsebojnem odnosu, torej ena drugo dopolnjujeta.
Izdano
Zbirka
Kategorije
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.